Makroekonomija
Zakaj rast BDP ni enaka rasti življenjskega standarda
Agregatna številka raste — pa zakaj se tvojemu denarnici ne pozna?
Slovenija je v letu 2023 zabeležila realno rast BDP za 1,6 odstotka. Vladni sporočili in medijski naslovi so to večinoma pozdravili kot dokaz ekonomske odpornosti. Toda v istem letu je realna kupna moč povprečnega slovenskega gospodinjstva, merjena z razpoložljivim dohodkom po inflaciji, stagnirala ali celo rahlo upadla v spodnjih dveh petinah dohodkovne lestvice. Kako je to mogoče?
BDP meri celotno dodano vrednost v gospodarstvu — torej vse, kar se je v letu dni proizvedlo in prodalo. A to ne pove nič o tem, kako je vrednost porazdeljena. Če 80 odstotkov rasti absorbira kapital — dividende, reinvestirani dobički podjetij — se to v BDP pokaže enako kot če bi enaka rast šla v plače. Gini koeficient za Slovenijo je po podatkih Eurostata v zadnjih treh letih rahlo narasel, kar nakazuje rahlo povečevanje neenakosti dohodkov.
Dodatni dejavnik je sektorska struktura rasti. Slovenija je v letu 2023 beležila nadpovprečno rast v farmacevtski industriji in pri izvoznih storitvah — sektorjih, ki zaposlujejo relativno malo delavcev glede na ustvarjeno vrednost. V gradbeništvu in gostinstvu, kjer dela velik del nižje izobraženih delavcev, pa je bila rast skromna. Regionalne razlike so prav tako opazne: osrednjeslovenska regija je rasla hitreje kot jugovzhodna, kamor spada Novo Mesto.
Skratka: ko slišiš BDP, vprašaj, kdo je rast ustvaril in kdo jo je prejel. Samo tedaj številka kaj pove.